Otroci in dioptrija

Dioptrija pri otrocih

Otrok se običajno rodi daljnoviden in se tekom odraščanja, ko tudi oko raste, dioptrija manjša do normalizacije. Značilno je, da se daljnovidnost zmanjšuje nekje do 12. leta, medtem, ko kratkovidnost lahko narašča.

Kratkovidnost v razvitem svetu vse bolj narašča. Glede na rezultate nekaterih študij, naj bi se v minulih 40 letih celo podvojila. S kratkovidnostjo se spopada vse več otrok.

Največji dejavnik tveganja za nastanek kratkovidnosti je dednost. Vendar ima izjemno pomembno vlogo pri tem tudi okolje z načinom življenja. Na zdrav razvoj oči vsekakor izrazito vpliva čas, ki ga otroci preživijo zunaj v naravi z veliko gibanja. Po drugi strani na zgodnji nastanek kratkovidnosti in njeno napredovanje lahko vpliva tudi napačno branje  – zelo od blizu in brez vmesnih premorov ter pretirana uporaba računalnika in mobilnih naprav.

Kako izvemo, da ima otrok dioptrijo?

Zelo pomembna so opažanja staršev v zvezi z otrokovim vidom. Pomembno je, kako otrok opazuje, kako gleda slike, televizijo, kako je spreten in pozoren, kako lovi žogo ali prime nek predmet, kako teče in opaža ovire itd. V primeru, da so med omenjenimi dejavnostmi opažene kakršne koli motnje, je potrebno obiskati okulista.

Otrok in očala

Otrok bo očala z veseljem nosil, če bo z njimi boljše videl, če mu bodo všeč in ga ne bodo motile. Torej če očala motijo, ali vid ni boljši, težko pričakujemo, da bo otrok nosil očala. Kako mora otrok nositi očala, je stvar dogovora oz. zahtev zdravljenja. Otroška očala so navadno izdelana iz izjemno trpežnih in gibljivih materialov.

Otrok in kontaktne leče

Vsekakor so kontaktne leče dobrodošle tudi pri otrocih. Potrebna je le presoja okulista in staršev ali je otrok sposoben skrbeti za svoje kontaktne leče in jih pravilno uporabljati. Idealne starosti za prehod na kontaktne leče ni mogoče opredeliti, saj je vse odvisno od sposobnosti in interesa otroka.

Naravna svetloba

Pomen naravne svetlobe je za razvoj oči izjemen, saj vsebuje celoten barvni spekter, ki ga umetna svetloba nima. Zato je pomembno, da otroci čim več časa preživijo v naravi, kjer plezajo, tekajo, se lovijo, skratka oči uporabljajo na vse strani in so s tem najbolj zaščiteni pred sicer morda prezgodnjo in prehitro kratkovidnostjo.

Čim več časa preživite na prostem

Prezgodnja in pretirana uporaba računalnika ter preveč sedenja v prostoru je eden od danes že znanih dejavnikov, ki pospešijo progresijo kratkovidnosti. Na ta način izgubimo periferni vid, saj ga preprosto ne uporabljamo. Če gledamo na bližino, gledamo s centralnim delom vidnega polja, če gledamo na daleč pa vidimo tudi s periferijo vidnega polja.

Pomembno je, da oba načina gledanja izmenjujemo, saj v otroštvu le tako omogočimo naraven stimulus za rast očesa. Otrok mora najprej osvojiti periferni vid, torej gledanje okoli sebe. Starši naj svoje otroke naučijo plezati, saj bo otrok stalno spremljal dogajanje okoli sebe in kako si pomagati. Pomembno je da otrok opazuje celotno okolico.

Branje? DA, vendar pravilno

Otrok naj nikoli ne bere povsem od blizu, temveč ob normalni razdalji in dobri osvetlitvi. Pomembni so tudi redni, kratki premori, denimo ob koncu poglavij. Dobro je da v času premora pogled usmerimo skozi okno za vsaj 20 sekund. V tem času lahko razmisli kaj je prebral.

Za ustrezen razvoj oči in preprečevanje izsiljene kratkovidnosti je pomembno, da majhnih otrok ne silimo v pretirano bližinsko delo, jim omogočimo veliko gibanja zunaj, na svežem zraku. Poleg tega je pomembna tudi prehrana z dovolj vitaminov in mineralov, ki bo celotnemu organizmu pomagala do čvrstosti in dobre odpornosti.