GLAVKOM ALI ZELENA MRENA

KAJ JE GLAVKOM?

Glavkom ali zelena mrena je kronična očesna bolezen, ki prizadene očesni živec. Gre za postopno propadanje vlaken vidnega živca, kar vodi v zmanjševanje vidnega polja in v najhujšem primeru tudi do popolne izgube vida. Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poviša očesni pritisk, ki povzroča postopno poslabševanje vida. Izpadi vida pogosto dolgo ostanejo neopaženi, saj se namreč pojavijo ob središču vidnega polja in zato ne poslabšajo ostrine vida. Do slepote pride šele, ko odmrejo vsa vlakna vidnega živca.

Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Kar polovico obolelih, zaradi skoraj neopaznega poteka bolezni, ne opazi njenega pojava. Pomembno je, da se glavkom dovolj zgodaj odkrije in se prične z zdravljenjem, saj lahko nastanek slepote preprečite le na ta način. V optiki Vallis vam nudimo kontrolo vida, kjer vam obenem izmerimo očesni pritisk. Naročite se lahko tukaj.

 

RAZVOJ IN ZNAKI GLAVKOMA

Na razvoj glavkoma poleg povišanega očesnega pritiska vpliva tudi kajenje, krvni tlak (tako prenizek, kot tudi previsok), visoka očesna kratkovidnost ali daljnovidnost, starost, sladkorna bolezen in družinska anamneza. Prvi znaki glavkoma so tiščanje v očesu, pogostejši glavoboli in delna izguba stranskega vida. Hujše okvare vidne živca zaznamo šele, ko je že veliko vlaken uničenih in se začne ožiti vidno polje posameznika. Vse okvare, ki nastanejo na vidnem živcu so ireverzibilne oziroma trajne, zato je bistvenega pomena, da dovolj pogosto opravljamo preventivne preglede z meritvami očesnega pritiska.  Osebe po 40. letu starosti in tiste, ki imajo v družini že nekoga z glavkomom, so bolj dovzetne za njegov razvoj, zato so zanje tovrstni pregledi še posebno priporočljivi.

 

Primer izgube vida osebe z glavkomom

 

KRONIČNI GLAVKOM je najpogostejša vrsta glavkoma in se razvija skozi daljše časovno obdobje. Očesna tekočina se z leti počasi nabira v drenažnih kanalih, kar povečuje očesni pritisk in postopoma slabša vid posameznika. Nevarnost pri kroničnem glavkomu je, da bo naše oko videti povsem normalno, bolečine ne bo, prav tako se ne bo spreminjal naš vid – a škoda na očesu in vidu bo počasi nastajala.

Glavno zdravljenje za kronični glavkom temelji na zmanjševanju očesnega pritiska, ki se običajno začne z očesnimi kapljicami. Te delujejo tako, da znižajo nastajanje tekočine v očesu ali odprejo drenažne kanale, da odvečna tekočina lahko odteče. Če to ne pomaga, zdravnik največkrat predlaga lasersko operacijo, s katero se izboljša odtok tekočine iz očesa.

AKUTNI GLAVKOM je veliko manj pogost v Evropi in nastane kot posledica ozkega zakotja, ki prepreči iztekanje očesne tekočine v drenažne kanale. Zaradi nenadne in popolne zapore v pretoku očesne tekočine je stanje lahko zelo boleče in v krajšem časovnem obdobju pusti trajne posledice. Na začetku lahko opazimo nejasne barvne kroge okoli izvora bele svetlobe, poslabša se tudi naš vid, prizadeto oko postane rdeče in v očesu je prisoten neprijeten občutek. Pri akutnem glavkomu se lahko simptomi pojavljajo v nizih blagih izbruhov, pogosteje zvečer.

Glavno zdravljenje za akutni glavkom temelji na zmanjševanju očesnega pritiska in na izboljševanju iztekanja očesne tekočine v drenažne kanale. Ko se bolečina in vnetje poležeta, kirurg po navadi svetuje krajšo lasersko operacijo. V zunanji rob šarenice se naredi manjša luknja, ki sprošča zamašitev in omogoči odtok tekočine.

 

KAJ LAHKO STORITE SAMI ZA PRAVOČASNO ODKRITJE GLAVKOMA?

Ne glede na starost je priporočljivo, da opravljate redne kontrole vida, s katerimi boste lahko preprečili nepovratno izgubo vida zaradi glavkoma. Po 40. letu so kontrole vida priporočljive tudi, če nimate očesnih težav. Med kontrolo lahko zdravnik prepozna začetne spremembe, značilne za glavkom ali pa prisotnost dejavnikov tveganja za nastanek glavkoma (npr. povišan očesni pritisk). Po 65. letu so osebe bolj ogrožene za nastanek kroničnega glavkoma, zato je smiselno, da opravljate kontrole vida na eno do dve leti.